Rožmarinovo eterično olje Olje za nego kože Esenca Olje za rast las Kozmetična surovina
Rožmarin je dišeča rastlina, ki izvira iz Sredozemlja in je dobila ime iz latinskih besed "ros" (rosa) in "marinus" (morje), kar pomeni "morska rosa". Raste tudi v Angliji, Mehiki, ZDA in severni Afriki, in sicer v Maroku. Rožmarinovo eterično olje je znano po svoji značilni dišavi, za katero je značilen energičen, zimzelen citrusom podoben zeliščni vonj, pridobljen iz aromatičnega zeliščaRosmarinus officinalis,rastlina iz družine mete, ki vključuje baziliko, sivko, mirto in žajbelj. Tudi po videzu je podoben sivki s ploščatimi borovimi iglicami, ki imajo rahlo srebrno sled.
V zgodovini so stari Grki, Egipčani, Hebrejci in Rimljani rožmarin smatrali za svetega, uporabljali pa so ga za številne namene. Grki so med študijem nosili okrog glave rožmarinove vence, saj so verjeli, da izboljšuje spomin, tako Grki kot Rimljani pa so rožmarin uporabljali na skoraj vseh praznikih in verskih obredih, tudi na porokah, kot opomin na življenje in smrt. V Sredozemlju rožmarinovi listi inRožmarinovo oljeso se pogosto uporabljale za kulinarične namene, medtem ko so v Egiptu rastlino in njene izvlečke uporabljali za kadilo. V srednjem veku so verjeli, da lahko rožmarin odganja zle duhove in preprečuje pojav bubonske kuge. V skladu s tem prepričanjem so veje rožmarina običajno razmetale po tleh in jih puščale na vratih, da bi preprečile bolezen. Rožmarin je bil tudi sestavina "kisa štirih tatov", zvarka, ki so ga prepojili z zelišči in začimbami in so ga roparji grobov uporabljali za zaščito pred kugo. Rožmarin, simbol spomina, so metali tudi v grobove kot obljubo, da ljubljeni, ki so umrli, ne bodo pozabljeni.
Uporabljali so ga skozi vse civilizacije v kozmetiki zaradi njegovih antiseptičnih, protimikrobnih, protivnetnih in antioksidativnih lastnosti ter v medicini zaradi zdravstvenih koristi. Rožmarin je postal celo priljubljeno alternativno zeliščno zdravilo za nemško-švicarskega zdravnika, filozofa in botanika Paracelsusa, ki je promoviral njegove zdravilne lastnosti, vključno z njegovo sposobnostjo krepitve telesa in zdravljenja organov, kot so možgani, srce in jetra. Kljub temu, da niso poznali pojma klic, so ljudje v 16. stoletju rožmarin uporabljali kot kadilo ali kot masažne balzame in olja za uničevanje škodljivih bakterij, predvsem v sobah bolnih. Ljudska medicina že tisočletja uporablja tudi rožmarin zaradi njegove sposobnosti izboljšanja spomina, lajšanja prebavnih težav in lajšanja bolečih mišic.